Brana (2253 m)

S planinskega stališča je ena najbolj čistih gora. Zakaj? Malo je gora v naši lepi deželici, ki bi imele na svoj vrh speljano eno samo samcato označeno pot. No, pot zato ni zelo težka, ni pa čisto lahka. Pazljivost, ko se boste vzpenjali s Kamniškega sedla, mora biti na prvem mestu. In kako priti na to lepotico, ki jo, gledano iz doline kot levo goro od obeh, ki tvorita Kamniško sedlo? Zapeljite se skozi Kamnik do Kamniške Bistrice in mimo planinskega doma. Ko boste zapeljali cez betonski most na hudourniku, boste ustavili avto in se pripravili za vzpon. Kake tri ure boste najprej porabili do Kamniškega sedla. V lepem vremenu ni slabo na klopeh pred kočo pomalicati. Potem boste odšli za uro v skale, tisti pa, ki jih nagrada, torej prelep razgled, ne mika, gre lahko na rob sedla pokukat v Logarsko dolino, če slap Rinka še pada v globino.
Vrh je tak, da človek kar verjeti ne more, da nanj ob množici plezalnih smeri različnih težavnostnih stopenj in dolžin vodi res ena sama označena pot in da je še ta na tezavnejših mestih vzorno zavarovana z jeklenicami. Vseskozi bodite pozorni na markacije, ker vas že kratka nepazljivost utegne pripeljati tja, kjer boste kaj hitro začeli okušati »slast« gibanja po brezpotjih. Proti zahodu je prostrano pobočje, kjer boste v mirnem popoldnevu z roba zahodnega ostenja lahko opazovali kar številen trop gamsov na paši. Tudi razgled ne skopari s presenečenji. Ljubljana na jugu je navadno sicer zavita v svoj smog, Mrzla gora na severu in Rinke s pobočji Skute, Dolgega hrbta do Grintovca pa so protiutež ostenja Planjave, ki se šopiri na vzhodu, tako da je Krofička kar porinjena levo od nje.
Na koncu še nekaj o opremi. Obvezna je najboljša planinska oprema, in če niste vešči, ne silite na to goro, še manj, ce je vreme slabo ali če bi morda zapadel sneg, kajti severno ostenje Brane je takrat nevarna past z eno samo smerjo, ki se izteče v prepad proti Frischaufovemu domu na Okrešlju.