Možganska kap prizadene možganske celice tako, da je motena njihova optimalna oskrba s kisikom

Zaradi nezadostne oskrbe s kisikom, možganska kap lahko povzroči hude posledice . Bolezen se prizadene letno preko štiri tisoč oseb, več kot dva tisoč pa jih za posledicami možgansko žilnih bolezni umre. Pri približno dvesto osebah letno je vzrok smrti možganska kap. Za optimalno delovanje možganske celice potrebujejo neprestano oskrbo s kisikom, nahaja se v krvi. V možganske celice prihaja kisik s krvjo, ta pa se s kisikom bogati ob vsakem posameznem ciklusu delovanja srca. Pljuča in srce sta v delovanju neločljivo povezana, kri iz enega prekata v drugega potuje preko pljuč.

epilepsy-623346_640

Nezadostna oskrba možganskih celic oziroma možganska kap nastane z zamašitvijo, posledično se zgodi smrt možganske celice. Simptomi ali znaki so odvisni od več dejavnikov. Manjša možganska kap je prisotna, ko simptomi izginejo v nekaj dneh ali tednih. Zunaj možganska krvavitev se pojavlja pri približno peti bolnikov. Pri teh bolnikih možganska kap nastane zaradi krvavitve v določenem delu možganov. Ishemična možganska kap nastane, ko je prekinitev oskrbe možganskih celic s kisikom dolgotrajnejša. V takem primeru se zgodi trajna možganska okvara. Za preprečitev posledic je izrednega pomena hitra, učinkovita in pravilna prva pomoč. V zvezi z prvo pomočjo je danes vedno več problemov, ker ljudje nočejo prevzeti odgovornosti za morebitne nastale posledice. V preteklost je bilo veliko primerov pomoči, kljub pravilnim postopkom pa so nastale težave. Nastale težave niso bile krivda izvajalca pomoči, kljub temu so jih okrivili. Zato je potrebno pri prvi pomoči imeti poleg strokovnosti tudi dovolj poguma za ukrepanje. Najpogosteje se možganska kap kaže preko simptomov, kot so dvojni vid, motnje vida, ohromelost, nepravilnosti v govoru, nezmožnost komuniciranja. Poleg tega se lahko pojavijo slabosti z bruhanjem, motnje ravnotežja, vrtoglavice ter številne druge možne težave.

V hujših oblikah se kaže možganska kap kot izguba zavesti.