Pristovški Storžič (1759 m)

Pripeljati se morate na Jezersko in nato vse do mejnega prehoda na Jezerskem vrhu, kjer je poti z avtom konec. Peš jo mahnite čez mejo in takoj za avstrijsko carinarnico levo po stezi navzgor. S steze boste kar hitro prišli na zelo dobro gozdno cesto, tako da človek začne kar malo dvomiti, ali je sploh na pravi poti. Rdeče-bele markacije s številko 626 potrdijo, da ste na pravi poti. Po pol ure hoda po lepem smrekovem gozdu se pokaže lovska koča, kjer sta na izbiro dve poti na vrh: nekoliko lažja in seveda malo daljša naravnost in samo zadnjo četrtino nekoliko bolj strma in ob pletenici levo. Predlagam, da greste na vrh po prvi in sestopite po drugi poti.
Pot se najprej zacne spuščati. Po kakih dvajsetih minutah bodite pozorni, ker se nenadoma s kolovoza odcepi strmo po stezi navzgor in je cikcak vzpona kakšnih 15 minut. Potem se poleže in je hoje do sedla Pastirkov vrh (1390 m) še kakih 20 minut. Tu se že malo odpre razgled na okolico. Pot je do vrha nekoliko bolj strma in speljana po ruševju, vendar se čez dobre pol ure pokaze velik železni križ, ki pove, da ste na vrhu. Najbolje je, da si z zemljevidom Karavanke – osrednji del pomagate pri prepoznavanju okoliških hribov. Grintovec na jugu boste zagotovo prepoznali, ker je najvišji. Sestop se začne ob jeklenicah, vendar brez strahu. Pot je speljana tako, da je stopinja varna. Po dobre pol ure boste zopet na gozdni cesti in kaj kmalu pri lovski koči, kjer boste »zašpilili« pot.