Slivnica (1114 m)

je zanimiv hrib na Notranjskem. Marsikdo jo pozna, če ne po drugem, po coprnicah, ki naj bi bile doma na njej. Več poti vodi nanjo, a opisal bom najbolj enostavno. Cerknica je izhodišče. Če se boste pripeljali z Unca, se zapeljite skozi središče do konca kraja in tu vas bodo oznake pripeljale na parkirišče. Pot je dobro označena. Sprva se kar precej zazene v borovem gozdu navkreber. Po 20 minutah gozd preide v leskovo grmovje, zato še ne bo pretirano lepega razgleda. Ko boste s severne strani zavili na zahodni greben, se bo pa pred vami odprla pokrajina, ki sega tja proti Krimu in ob lepi vidljivosti še proti kamniškim planinam. Ko se boste povzpeli na 950 metrov nadmorske višine, se se bo vaš pogled proti jugu ustavil na drugi strani Cerkniškega jezera, na gozdnatih Javornikih. Slivnica je vedno hvaležna turica, če že zaradi drugega ne, vsaj zaradi tega, ker je razgled na spreminjajoce se Cerkniško jezero vedno drugačen. Do vrha bo le še pol ure. Hodite z odprtimi očmi in pozorno opazujte, ker zadnji, goli del poti ponuja obilo lepih razgledov po nežno oblikovanih notranjskih hribih. Človek ima občutek, da so nekako razposajeno razmetani, enako, kot so veselega in prijaznega značaja Notranjci. Do vrha je za domom le še lučaj in se ga mora obiskati, saj ponuja še nekoliko bogatejši razgled, kot je od doma.
Pred vami bo nato še sestop, vendar to še ne pomeni konec izleta. Priporočam, da sledite tablam za Cerkniško jezero in si ga ogledate, potem se zapeljite skozi Begunje in Otave na Rakitno, še tu zajamete nekaj čistega zraka in se skozi Notranje Gorice ali preko Krima vrnite domov.