Zdaj si lastniki objektov, na katerih je potrebna obnova strehe, ne rabijo več beliti glave, da cena obnove strehe ne bi bila v sorazmerju z nadvse odlično kakovostjo. Slogan podjetja Libela group je namreč prav tak, da je odločitev za …
Bipolarna motnja je enako pogosta pri ženskih kot pri moških
Bipolarna motnjaje vrsta motnje, kjer se izmenjujejo obdobja evforičnega, privzdignjenega, veselega razpoloženja ter obdobja potrtosti in pomanjkanja energije. Gre torej za izmenjavo manije oziroma hipomanije ter depresije. Posamezne epizode pa lahko praviloma trajajo tudi po več tednov skupaj.
Znano je, da bipolarna motnja nastopi nekje med 1,3 do 3,3 odstotka splošne populacije. Je približno enako pogosta pri ženskih kot pri moških. Dejavniki tveganja pa so biološki sorodniki s tovrstno motnjo, obdobja visoke napetosti, zloraba drog in alkohola, izgube, velike življenjske spremembe. Najpogosteje so prizadete osebe, ki so stare med 15 in 30 let.
V bipolarni motnji se izmenjujeta obdobji evforičnega razpoloženja ter obdobje potrtosti in pomanjkanja energije.
Kazalo strani:
Na kakšen način se bipolarna motnja zdravi
Tovrstna motnja se zdravi s pomočjo predpisanih zdravil in seveda tudi s psihoterapijo. Kljub temu da zdravila, ki bi pozdravila to bolezen, še niso odkrita, jo je mogoče z obstoječimi uspešno nadzirati in seveda tudi odpravljati simptome. Jemati pa jih je treba redno in v večini kar celo življenje.
Obstaja pa več tipov tovrstne bolezni. To so bipolarna motnja 1, bipolarna motnja 2 in ciklotimija. Prvi tip je klasična oblika bolezni. Zanjo je značilna vsaj ena epizoda manije ter ena mešana epizoda. Najpogosteje obsega še najmanj eno depresivno epizodo. Za drugi tip bolezni so značilne epizode hipomanije in hude depresije, ne pa tudi manije. Tretji tip pa se kaže v obliki številnih obdobij blage depresije in obdobij blage vznesenosti.
Kakšna je navadno prva epizoda bolezni
V resnici se bipolarna motnja lahko pojavi pri kateri koli starosti – tudi v adolescenci in po petdesetem letu starosti. Najpogosteje pa se pojavi v zgodnjih dvajsetih letih. Prva epizoda je pri ženskah navadno depresivna, pri moških pa precej pogosteje manična.
Na sploh pa je torej značilno, da se pri tej vrsti motnje izmenjujejo obdobja depresije in manije ali hipomanije. Najpogostejši simptomi depresije so brezvoljnost, žalost, potrtost, občutek ničvrednosti, obup, brezizhodnost, sprememba telesne teže, težave s koncentracijo in pozornostjo, izguba interesov in motivacije, samomorilne misli, motnje spanja, pomanjkanje energije, utrujenost.
Tipični simptomi oziroma znaki manije pa so veselo, privzdignjeno veselje, razdražljivost, povečana samozavest, hiperaktivnost, zelo malo ali pa nič spanja, tvegano vedenje, impulzivnost, hitro preskakovanje s teme na temo.
